Prijateljica se je odločila, da bova sprehode zamenjali za cestno kolesarstvo. Prvi izlet je opravila v običajnih športnih oblačilih in z nahrbtnikom, dokler se niso začele pojavljati bolečine, drgnjenje in neudobje. Hitro je ugotovila, da je kolesarska oprema nujna, saj je že z osnovnimi kosi dosegla več udobja in varnosti, hkrati pa dobila dodatno motivacijo za naslednje kolesarske ture.

Kolesarsko čelado je sicer že imela in bila je prava, saj se je dobro prilegala glavi in imela učinkovito prezračevanje, kar je ključno pri daljših vožnjah. Dodala je tudi kolesarska očala, ki ščitijo oči pred vetrom, insekti in soncem. Odločila se je za kolesarske hlače z vložkom, ki zmanjšajo pritisk in trenje, ter za kolesarsko majico, ki je bolj zračna, hitro sušeča in ima žepe za drobnarije. Kolesarska oprema pa zajema tudi obutev in pedala; kolesarski čevlji omogočajo boljši prenos moči, pravilna nastavitev pedal pa lahko prepreči bolečine v kolenih. Hitro si je omislila še bidon in nosilec, saj je prej vozila z vodo v nahrbtniku. Priporočili so ji tudi mini tlačilko, rezervno zračnico in osnovno orodje, še posebej za daljše ture. Tako je njena kolesarska oprema postajala vse bolj premišljena in celovita, s čimer je zmanjšala bolečine in tveganje za poškodbe.

Počutila se je bolj varno v prometu, hkrati pa je zaznala hitrejši napredek in več užitka. V resnici ni potrebovala veliko: že osnovna kolesarska oprema je naredila veliko razliko, še posebej ker je na začetku vozila brez nje.