Dedek je bil človek preprostih užitkov. Rad je bral časopise, obdeloval vrt in reševal križanke. Babica pa je bila energična in vedno v iskanju novih načinov za izboljšanje doma. Nekega jesenskega jutra, ko so se na drevesih lesketali zlatorumeni listi, je babica prišla na idejo, da bi vse jesenske dobrote shranila v zamrzovalnik in je dedka poslala v trgovino, da kupi vrečke za vakuumiranje.

Dedek, vajen babičinih nenadnih idej, je oblekel svoj stari plašč in se odpravil proti lokalni trgovini. Ker je bil dan lep, se je odločil, da bo šel do trgovine kar peš, skozi prelep park. V parku so otroci spuščali papirnate zmaje, ki so se dvigali visoko nad drevesa. Dedek je občudoval njihove vragolije in se spomnil svojega otroštva. Ko je prišel do trgovine je začel iskati vrečke za vakuumiranje, a jih ni našel. Prodajalka mu je povedala, da so vse prodali in ga napotila v novo trgovino nedaleč vstran. Dedek se je odpravil proti tej novi trgovini. Pot ga je vodila mimo starega mlina, kjer so račke veselo čofotale po mlaki. V novi trgovini je dedek končno dobil vrečke za vakuumiranje. Ko se je vračal domov, je na klopci ob poti zagledal starega prijatelja. Ustavil se je na klepetu, ki je hitro prešel v obujanje spominov na stare dni. Sončni zahod je že barval nebo, ko je dedek le prišel domov. Babica ga je nejevoljna že na pragu počakala in nekaj mrmrala sama vase. Dedek se ji je nežno nasmehnil in ji podal vrečke za vakuumiranje in ji razložil, da je bila pot daljša kot je pričakoval, moral je bolj oddaljeno trgovino, pa še prijatelja je srečal po poti. Zato rahla zamuda.

Babica se je ob njegovem pripovedovanju omehčala, vesela je bila, da je dobila vrečke za vakuumiranje. Dedek pa se je utrujen zleknil na kavč v dnevni sobi in razmišljal kako lahko preprost obisk trgovine postane prava pustolovščina, če si le to dovoliš.…