Včasih, ko prebiram, kakšne izkušnje, ki jo prinese sladkorna bolezen, se spomnim, kako srečna sem, da sem jaz večinoma zdrava in nimam večjih zdravstvenih težav. Živeti s kakršno koli trajno boleznijo nikoli ni prijetno. Je zagotovo kar precejšnja ovira za kvalitetno življenje.

Moj oče ima blago obliko sladkorne bolezni, in če se ne pazi potem, se zelo hitro ne počuti najbolje. Sicer ne potrebuje zdravil, ki jih zahteva sladkorna bolezen je pa vseeno zelo omejujoče pri marsičemu. Moja babica ima enake težave in le upam lahko, da ne bo tudi mene doletelo v nekem trenutku. Spoznala sem tudi kar nekaj deklet, ki jih je v nosečnosti obiskala sladkorna bolezen in so imele kar precej težavno nosečnost. Sicer je kmalu po porodu izginila, ampak zaključek nosečnosti so pa vseeno morale delati še na tem, da je vse potekalo čim bolj nemoteno. Seveda je bila vsem predpisana dieta in telovadba, kar je bilo vsekakor kar težavno v tistih zadnjih fazah.

Pred kratkim sem tudi spoznala enega starejšega gospoda, ki je imel pa izredno smolo z zdravjem. Od tega, da je imel težave s prekomerno ščitnico do še nekaterih ostalih težav, ga je obremenjevala še sladkorna bolezen, ampak je bil vseeno zelo pozitivna oseba. Sicer ni bil delovno opravilen, tako je bil na invalidski pokojnini, se je pa vseeno znašel in zelo rad pomaga ljudem, če le lahko in če ne gre sebi v škodo. Ima seveda precej drugačno življenje in popolnoma drugačno razmišljanje, ker ni toliko vpleten v celoten sistem. Tako da po eni strani se je bilo kar zanimivo pogovarjati z njim, saj je govoril stvari iz popolnoma drugačne perspektive, ki mi ni bila poznana.

Sicer pa ob kakšnih takšnih spoznavanjih različnih ljudi ugotoviš, da morda v kakšni stvari, ki ni prijetno vseeno, leži kakšna pozitivna perspektiva. Morda se pa tudi sladkorna bolezen pojavi z razlogom.…