Bilo je sončno sobotno jutro, ko je svak z navdušenjem povedal, da bo končno preizkusil svoj novi gumenjak. Meseci načrtovanja, brskanja po katalogih ter neskončni pogovori o nakupu so pripeljali do tega trenutka, da bo ta eleganten gumenjak, ki ga je vsak dan občudoval na dvorišču zapeljal po mirnih vodah bližnjega jezera. Priprave na to krstno plovbo so bile skoraj slavnostne, svak je skrbno zložil rešilne jopiče, vesla, vrvi in hladilno torbo polno pijače in raznih prigrizkov.

Vse mora biti popolno je vedno govoril. Gumenjak je bil napihnjen, motor trdno pritrjen na njegovem zadku in posadka, štirje prijatelji, pripravljena na novo pustolovščino. Ko smo prispeli do jezera je svak hitro popeljal gumenjak do vode. Veter je rahlo valoval gladino, a to nas ni motilo. Čoln je bil stabilen, motor je nežno brnel in odrinili smo od obale. Najprej je bila vožnja mirna in sproščujoča, svak je previdno upravljal z motorjem in raziskoval ter preizkušal različne hitrosti. Čutil se je njegov ponos, ko je gumenjak gladko rezal skozi vodo, po nekaj minutah se je svak popolnoma sprostil in njegova vožnja je postala vse drznejša. Preizkusiti je želel kaj vse zmore. Privil je ročico plina in pospešil, voda je začela špricati in vsi smo se trdno prijeli robov. Ko smo ob naslednjem hitrem zavoju zadeli v majhen val, smo vsi pristali na mokrih sedežih. Čeprav je bilo nekaj trenutke straha, se je svak zasmejal in njegov krik to je to je zarezal skozi zrak. Krstno plovbo smo zaključili s smehom in mokrimi oblačili. Svak je bil neverjetno navdušen nad zmogljivostjo motorja in izredno vodljivostjo gumenjaka tudi pri visokih hitrostih. Že med vožnjo domov je načrtoval naslednjo pustolovščino, ostali pa razmišljali, da bomo naslednjič oblekli nepremočljive hlače in jakno. Gumenjak je prestal svoj krst, svak pa je dokazal, da obvlada tudi vožnjo na vodi.

Bila je pustolovščina, ki se je bomo še dolgo spominjali, mešanica adrenalina, smeha in tistega posebnega, ko nekaj prvič zaživi.…